Nesojenega atentatorja na Boruta Pahorja je bil spoznan za krivega po vseh treh točkah obtožnice preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, nedovoljenega prometa in proizvodnje orožja ter dejanja terorizma. Za vse skupaj je dobil 11 let zapora njegova zagovornica pa še ne ve ali se bo na razsodbo pritožila.
Ali bo vlada začela zmanjševati stroške in začela tudi zmanjševati število ministrov in sicer iz 18 na 10, vendar bi ob takem ukrepanju prišlo do spora ali političnih spopadov v koaliciji. Predlogov je veliko najbolj konkreten pa je od ministra Lahovnika. Po njegovem predlogu naj ministrstvo za gospodarstvo postane ministrstvo za konkurenčnost dodalo vi se mu področje trga dela in aktivne politike zaposlovanja. V eno ministrstvo naj se združi tudi eno ministrstvo naj se združijo ministrstvo za visoko šolstvo Gregorja Golobiča, ministrstvo za šolstvo in šport, ki ga sedaj vodi minister Igor Lukšič ter ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Majda Širca. Ministrstvo za okolje, ministrstvo za promet ter direktorat za energetiko pa naj postanejo eno – ministrstvo za infrastrukturo. Če o vlada res šla v to reformo je možnost, da bo tudi nekaj vroče krvi. Na primer če se združijo visoko šolstvo, šolstvo in kultura kdo bo minister? Lukšič, Širca ali Golobič, kdo bo komu prepustil stolček?
Predsedni vlade Borut Pahor je sodeloval na Bruseljski konferenci “nova era za Balkan” katera glavne teme pogovorov so bile prihodnost Balkana v prihodnjem desetletju. Borut Pahor je opozoril, da se evropa preveč posveča ekonomski krizi in da nesme pozabiti na širitev, voditeljem iz regije pa je svetoval naj rešijo dvostranske težave, ki jih imajo države med seboj. Premier Pahor se je popldne tudi sestal z predsednikom evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom pogovarjala sta se o prednostnih nalogah, ki čakajo evropsko unijo.
Včeraj je Borut Pahor izjavil, da bi lahko shajal samo s polovico vseh uradnikov in da država z dvemam miljonoma prebivalcev ne potrebuje več kot 30.000 uradnikov s čimer je požel aplavz navzočih najvišjih predstavnikov in gospodarstvenikov. Na to izjavo se je odzval tudi Dušan Miščevič, ki se počuti dolžnega da zaščiti interese zaposlenih v javni upravi.
Skoraj eno leto je minilo odkar je Borut Pahor prevzel vajeti vlade Republike Slovenije in ali vas je zanimalo kdo mu svetuje? Pahor ima med svojimi svetovalci večinoma zelo mlade ljudi, nekatere le 3 ali 4 leta po diplomi. On pa to komentira, da so to ljudje z veliko bogatimi iskušnjami. Kje so bili prej zaposleni, da imajo tako zelo bogate izkušnje ni znano. Pahor pa pravi, da jim povsem zaupa. To, da si z boljšimi svetovalci Pahor nebi privoščil toliko napak pa je mogoče zagotovo trditi.
Slovenski predsednik vlade Borut Pahor bi za predsednika EU najraje izbrar nekdanjega britanskega premiera Tonya Blaira. Poleg pahorja je Blaira sedaj podprl še sedanji britanski premier Gordon Brown. Od začetka ga je močno podpiral tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy a mu je ta sedaj odklonil podporo kot tudi mnogi drugi socialdemokratov. V sloveniji pa tudi niso kaj preveč zadovoljni z mislijo, da bi Pahor podprl Blaira saj se jim ne zdi nič kaj prida kandidat za predsednika EU. Sloveniski evroposlanec Lojze Peterle pa meni, da bi iz Slovenije bil najboljši kandidat za predsednika EU nekdanji premier Janez Janša. Kako se bo Pahor odločil in koga bo Slovenija podprla za predsednika ali predsednico EU pa bo imel zadnjo besedo ravno kot predsednik slovenske vlade Borut Pahor.
Slovenska lepotica in zmagovalka miss Havaiian tropic 2008, je povedala nekaj o Borutu Pahor. In sicer povedala pa je, da je še vedno oboževalka Boruta Pahorja in da bi se vsi politiki morali zgledovat po njem kar se urejenosti tiče. Povedala pa je tudi, da Borut Pahor ni njen tip moškega, in da ima rada bolj intelektualne moške.
Pahorjeva politika konsenza gre čez vse meje in v primeru, da se bo nadaljevala, v koalicijski stranki Zares dopuščajo vse scenarije - tudi razpad koalicije in poskus Pahorjeve zamenjave. Premier prvih 100 dni vlade ocenjuje uspešno, zlasti v luči soočanja z gospodarsko krizo.
Premier Pahor delo vlade, ki je mandat nastopila v zaostrenih gospodarskih in finančnih razmerah, ocenjuje kot uspešno, kritiki pa kot napake vlade izpostavljajo prepočasno protikrizno ukrepanje in kadrovske menjave. Borut Pahor prvih sto dni dela vlade ocenjuje kot uspešno obdobje. Po njegovi oceni se vlada bistveno bolje odziva na težave, ki so povezane z gospodarsko in finančno krizo, kot je to občutiti v javnosti, kjer se je, kot ocenjuje, “pozornost morda preveč preusmerila v nekatere kontroverzne odločitve“.
Zaradi tega si Pahor želi, da bi se vladi v prihodnje znova uspelo povsem osredotočiti na premagovanje finančnih in gospodarskih težav. Pri tem se zaveda, da bodo deležni očitkov opozicije, da so prepočasni, in da so nekateri koraki za odpravljanje posledic krize premajhni, vendar hkrati opozarja, pa je pomembno slediti razvoju krize in se nanjo odzivati na primeren način. Preveliko hitenje pri sprejemanju protikriznih ukrepov se namreč nekaterim državam ni obrestovalo, je spomnil.
Slovenski premier Borut Pahor je izjavil, da bo Slovenija vztrajala pri blokadi hrvaških pogajanj z EU, če ne bo prišlo do pomembnega premika. “Slovensko stališče je, da če se okoliščine, ki so botrovale zadržkom pri nadaljevanju pogajanj Hrvaške z EU, ne bodo spremenile, ne bo tudi spremembe našega stališča,” je poudaril. Borut Pahor pričakuje, da bo zunanji minister Samuel Žbogar po vrnitvi iz Bruslja pojasnil svoje vtise, ki jih je dobil po pogovorih z visokimi predstavniki držav članic EU in Evropske komisije. “V kolikor se okoliščine, ki so botrovale zadržkom pri približevanju Hrvaške EU ne bodo spremenile, ne bo spremembe našega stališča. Da bi Slovenija umaknila zadržke, ki so botrovali blokadi, bi moralo priti do nekega pomembnega premika.” Tudi do evropskega predloga za mediacijo je bil Borut Pahor precej zadržan. Dejal je, da morajo biti v nadaljnjih dogovorih podana zagotovila, ki bodo zadostila pričakovanjem Slovenije, da bi lahko umaknila zadržke do nadaljevanja pogajanj Hrvaške z EU. “V tem trenutku ni razlogov za hitrost, ampak so razlogi za to, da se zadevo preudarno preuči in se potem o njej odloča. Pri tem pa moramo vedeti, da bo za morebiten dogovor po tej poti potrebno soglasje obeh držav. Slovenija načelno z naklonjenostjo gleda na pobudo za mediacijo. Preden se zanjo odločimo, je treba preučiti še vrsto vprašanj, povezanih z mediacijo. Morda je to prava pot, da pridemo do dokončne določitve meje. To je vsekakor naša ambicija. Pogajanja s Hrvaško želimo izkoristiti, da bi uredili eno od vprašanj, ki zadeva dobrososedske odnose med bodočima članicama EU.” Nesprejemljivo pa ostaja, da je “Hrvaška po 25. 6. 1991 prejudicirala določitev meje in to zabeležila tudi v dokumentaciji, ki jo je posredovala EU. To je za nas nesprejemljivo, ker gre za prilagajanje pravnega reda EU in Hrvaške.”
Naš verjetno najbolj osovraženi politik ta trenutek Borut Pahor, ki se nikakor ni mogel odpovedati Dimitriju Ruplu, ima svoje mnenje o gradnji muslimanskega verskega objekta. O džamiji pravi, da mora biti taka, da s svojo podobo ne bo izzivala nestrpnosti tistih, ki temu objektu nasprotujejo.
Ena najlepših džamij na Balkanu - a je kaj takega na njej, kar bi kazilo podobo Ljubljane???
Borut Pahor upa tudi, da bo zgrajen tak objekt, ki si ga želi islamska skupnost, ki pa ne bo motil tistih, ki ne želijo spreminjati kulturne podobe države. Kako bi to dosegli, pojma nimamo, zagotovo pa bo vedno obstajal kakšen zavestni Slovenec, ki se ne bi strinjal niti z izgradnjo barake, ki bi predstavljala center za zbiranje islamske skupnosti. Žal.
Izmenjava povezav:
moj video
horoskop chat verzi igre vreme borut pahor